Search

Novice

Simulacijski model združevanja dostav v Ljubljani 

V letu 2012 je Prometni institut Ljubljana, v sklopu evropskega projekta CIVITAS ELAN na podlagi štetja prometa, izdelal simulacijo združevanja dostav na območju Ljubljane. Namen simulacije je bil prikazati, ali lahko z določenimi ukrepi optimizacija dostav, kot je njihovo združevanje, dosežemo pozitivne ekonomske in okoljske učinke. Združevanje dostav pomeni koordiniranje prevoza blaga na način, da se zbirajo pošiljke različnih prevoznikov na za to namenjenem območju izven mestnega središča, od koder se nadalje vrši distribucija blaga končnim prejemnikom v mestnem središču, pri čemer se doseže zmanjšanje števila voženj v mestno središče, boljša izkoriščenost vozil in znižanje emisij.            

Osnova za izdelavo simulacije je bilo štetje prometa in anketiranje dostavljavcev. Izvajanje anket s štetjem prometa je potekalo v ožjem mestnem središču, ki ga na severu omejuje Dalmatinova ulica, na jugu pa Zoisova cesta in Levstikov trg. Na vzhodnem delu meji na Resljevo in Kopitarjevo ulico ter na območje Ljubljanskega gradu. Z zahodne strani območje omejuje Slovenska cesta.

Na dan štetja prometa je bilo opravljenih 1045 vstopov in izstopov dostavnih vozil v zaprto območje centra. Najfrekventnejše vstopno/izstopno mesto je Miklošičeva (proti Tromostovju in Nazorjevi) z 215 prevozi, sledi Tržnica z 202 prevozoma, Krekov trg s 181 prevozi, NUK s 150 prevozi, Levstikov trg 104, ostala območja pa se beležila po manj kot 100 prevozov (Mala ulica 71, Čopova 65, Petkovškovo nabrežje 20, itd.). Največji delež dostavnih vozil predstavljajo kombinirana vozila (70 % vseh vozil), najmanj pa so zastopani tovornjaki z maso nad 3,5 t (6 %). Najbolj zastopana vrsta pogonskega goriva je dizel, ki poganja preko 90 % vozil. Najvišji delež pri prevozu blaga predstavljajo prehrambeni izdelki (45 %), sledijo specializirane storitve, specializirano blago, poštne in javne storitve ter gradbeni material. itd. V sklopu štetja prometa so se izvajale tudi meritve dostavnih časov. Povprečni čas dostave znašal 27 minut.

Primeri dobrih praks iz tujine kažejo, da so za združevanje dostav še posebej primerne tiste vrste blaga, ki niso zahtevne za skladiščenje in pri ravnanju z blagom ne zahtevajo posebnih pogojev. V simulaciji združevanja dostav je bilo vključeno specializirano blago, pisarniški in sanitarni material ter vse kategorije pijač.

Kot eno izmed možnih mest za združevanje dostav je bilo upoštevano območje BTC, ki je od ožjega mestnega središča oddaljeno 5 km. Območje bi moralo biti opremljeno z vso potrebno infrastrukturo (skladišča….) ter ustreznim cestnim dostopom, in se nahajati v bližini avtocestnega obroča.

Na osnovi terenske analize je bilo ugotovljeno, da je na dnevnem nivoju za združevanje dostav primernega 8,5 t blaga. Omenjena količina blaga se sedaj prepelje z 89 vozili. Na podlagi ponudbe dostavnih električnih vozil, bi se omenjena količina blaga lahko dostavila (na relaciji BTC-Ljubljana center) s štirimi vožnjami električnega dostavnega vozila, skupne mase nad 3,5 t. Glede na izsledke simulacije bi se število voženj v ožjem mestnem središču v začetni fazi zmanjšalo za okoli 20%. Na simuliranem območju, bi se z združevanjem dostav na letnem nivoju prihranilo 6 ton CO2, 28 kg NOx in 1,5 kg škodljivih trdih delcev. Prihranilo bi se tudi 43 tisoč prevoženih kilometrov z vozili na tekoča goriva.

Poleg omenjenih prihrankov bi se v območju peš con znižale tudi emisije hrupa, ki so pri nižjih hitrostih bistveno nižje v primerjavi z vozili na tekoča pogonska goriva. V območju peš con se poleg manjših emisij hrupa lahko pričakuje tudi manj gneče zaradi dostavnih vozil ter s tem tudi bolj prijazno okolje in izboljšanje varnosti za pešce in občane.

  Območje zbiranja podatkov o dostavah v ožjem mestnem središču
 

  Zmanjšanje števila dostavnih vozil zaradi združevanja  dostav
  (dnevni nivo)