V procesu izobraževanja in usposabljanja bo šola vožnje vsem kandidatom predstavila ključna znanja in jih naučila ključnih veščin za upravljanje vozil, ki jih pokriva izbrana kategorija. A po tridesetih urah še ne moremo pričakovati, da bo voznik povsem nared za polnopravno vključitev v cestni promet. Potek programa se sicer nekoliko razlikuje glede na kategorijo, izpit za motor ima recimo nekoliko drugačno strukturo kot za avto, a v vsakem primeru bi si želeli nekaj več praktičnih izkušenj, preden se lahko vključimo v promet. Ravno zato se z izpitno vožnjo postopek šolanja in usposabljanja še ne zaključi – tudi po tem še imamo priložnost za nadgrajevanje svojih znanj in spretnosti ter predvsem za nabiranje izkušenj.
Izpit za motor in avto sta si sicer precej podobna, pravzaprav praktično enaka v tem oziru. Po opravljeni izpitni vožnji pride na vrsto pridobivanje praktičnih izkušenj na cesti. Kandidat pridobi začasno vozniško dovoljenje, s katerim se lahko vključi v promet. Vsaj šest mesecev časa ima, da se dobro privadi na razmere v prometu ter spozna lastnosti in obnašanje svojega vozila. Vse to je že nekakšen trening varne vožnje, ki vodi do dodatnega usposabljanja na poligonu. Po šestih ali več mesecih vožnje namreč sledi dodatno usposabljanje, ki ga predvidevata tako izpit za motor kot za avto. Trening varne vožnje je namenjen temu, da se vozniki spoznajo z zahtevnimi razmerami v prometu in s kritičnimi situacijami, ki zahtevajo ustrezen odziv. Na ta način nadgradijo svoje znanje in spretnosti. Prav tako je seveda trening varne vožnje koristen za spoznavanje odzivov vozila pod obremenitvami, ki jih ob običajni vožnji ne spoznamo. Program zajema tudi delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci v prometu, kar spet ponuja veliko uporabne vsebine. Z zaključkom tega programa se mladi voznik smatra za pripravljenega, tako da lahko podaljša začasno vozniško dovoljenje.