Z izrazitim povečanjem osebnega in tovornega prometa proti koncu 20. stoletja se je hkrati tudi močno povečalo število prometnih nesreč. Mnoge države so tako aktivno začele vlagati v prometno varnost s sprejetjem različnih ukrepov. V prvi vrsti so strokovnjaki za prometno varnost začeli sodelovati pri avtomobilskih konstruktorjih, tako da so že pri zasnovi avtomobilov v večji meri začeli skrbeti za varnost potnikov v primeru nesreče. V preteklosti so bile nesreče zaradi tehničnih okvar vozil veliko pogostejše, danes pa so avtomobili precej bolj tehnično zanesljivi in morajo (če niso novi) prestati vsakoletni tehnični pregled. Poostrile so se tudi tehnične zahteve pri novih avtomobilih in ta proces se dogaja še dandanes z dodajanjem novih elementov za aktivno in pasivno varnost.
Število vozil v prometu se je sčasoma še bolj povečevalo, kljub temu da so ta postala precej bolj varna pa se je še vedno dogajalo ogromno prometnih nesreč. V precejšnjem deležu je bilo ugotovljeno, da je krivec voznik začetnik, ki napačno presodi situacijo. Preventivne aktivnosti za varnost v prometu se v zadnjih desetletjih tako bolj osredotočajo na spretnost voznikov in kulturo vožnje, kot pa na sama vozila. Središča za izobraževanje v prometu, kot je center varne vožnje, postajajo eden glavnih sadov prizadevanj za prometno varnost, in v zadnjih 20 letih jih je v Evropi vzniknilo na stotine.
Center varne vožnje je sodobna izobraževalna ustanova za teoretično in praktično usposabljanje voznikov. V Sloveniji je novi zakon o dodatnem izobraževanju, ki ga mora opraviti vsak voznik začetnik od avgusta leta 2010, spodbudil rast centrov varne vožnje. Po tem zakonu mora vsak novopečeni voznik začetnik v roku dveh let obiskati center varne vožnje, kjer je deležen teoretičnih predavanj, opraviti pa mora tudi praktično vožnjo po poligonu ter na koncu demonstrirati pridobljeno znanje. Poligon simulira nekatere nevarne situacije, ki se vozniku lahko pripetijo. Te situacije so v kontroliranem okolju, tako da udeležencev ne spravljajo v nevarnost